E čhib inćardamen

E čhib inćardamen
O rromano them šhaj te avel egzampli sar e dejaći čhib šhaj te avel phanglimasko kotor pala kulturako araćhipe thaj katar o nacionalni identiteto
Stevan Nikolić (Society/Society) O dumutnipe nas pe rig katar kava amalipe, savo si but brša khate, numaj vi majdur si bupindžardo.
Rromani čhib su jektuni „pustik” savi kava amalipe inđarda pesa andar angluno bešipe, Indija. Voj si kolektivo memorija thaj džanglipe sar e Rroma haćaren o them numa vi pes korrkoro. Rromani čhin si „kupa katar materijalno thaj smuntošći” kultura katar e thana katar avile, numaj si la elemnturja katar aver themenđe kulture, savenca sas len kontaktujra kana dromerenas. Sa neve aktivitetujra pala siklipe e rromane kulturako thaj čhibjako semno si, sar pal e Rroma, gajda vi pala thana kaj von train. E čhib rromane themesko perel ande kupa katar indo-arijsko čhibjako krjango indo-evropaće čhibjaće famijilaće, prakritsko talakupa savi si phangli aver čhibjenca ando utarno kotor indijako talakontinento. Po araćhipe jekhpašaevrutni lingvistika, ko 1000 brš rromani čhib čhindapes katar dejaći čhibjaći kupa taja pala kodova pharadili pe but dijalekturja. Sar e Rroma avenas pe neve thana, rromani čhib sas ande kontakturja aver čhibjenca. Nesave alava dine ando rromano svato.
Palakeripe pala sevrjamaće migracije, e Rroma aresle ande se thana katar u lumja. Pala kodova, rromani čhib si jekh katar majbuhljardi, numaj vi majcikni koncentracija po them. Pe aver rig, kaja čhib, perel ande kupe čhibjenđi save naj studiozno rodine. Si but trubuimata sostar si kasavi situacija. Sa jekh Rrom kamelas te kerelpes stanadardizacija pala rromani čhib. Kamen te savorra te haćaren, kaj si kodova lenđi čhib.
But manuša bistardine e istorija katar e standardizacije čhibjenđi katar aver amalipa, a kodova bistren vi amalipa save kodova droma nakhline, thaj von e standardizacije ažukaren majbut no e Rroma. Nekobor manuša bistren kaj pe standardno čbih mothon majsikamne                                   manuša, a aver them, mothol čhibjasa savi naj standardno. Pala kodova trubul vi e Rromeđe te del pes šaipe te standardno čbih motholpes ande sikamen thana, thaj kodole čhibjasa te mothon sikamne manuša andar rromano amalipe.
Pala sajekhvrjamaće tradimata, save sas len andar o dumutnipe, ande nevi vrjama e Rroma phandenas hamikane abjava save andine, katar lenđi rig, kamli garadi asimilacija. Kodova sam majbut pala II Themesko maripe. E čhib teljarda te bistrel pes. Ažutipe katar e raštra si semno te putrenpes neve šaimata te kerelpes o fundo ando amalipe pala araćhipe rromane čhibjako taj kulturako.
Rromani čhib majbut motolpes ande Purabni Evropa. Ande kodola phuvja, than vi ande aver phuvja ande lumja, rromani čhib či lelpes sar oficijelno čhib pala kodova kaj šhaj te motolpes sar kupa dijalektonenđi savja naj jektuno reprezento sar standardno čhib. Rromane čhibjasa e manuša mothon svato sar dejaći čhib numa po Balkano, Velso thaj Finsko.Ande palune duj phuvja si crra manuša. Ande nevi vrjama dikhas kaj pe kala thana kaj pe rromani čhib ramosarepes pustika, taj programurja pe loklane eketronikaće medijurja.
Kova so si pala rromani čhib thaj kultura semno, si kaj po agor pala paluno šelbrrštnipe sas aktiviteturja po nakhadipe semne lumjaće pustikenog pe romani čhib. Kana kava mothas, gindisara pa nakhavipe pe rromani čhib o Nevo sovlaharipe (1991) savo ćerda o Trifun Dimić (1956-2001) andar Novi Sad, savo pe rromani čhib nakhada sasti Bibilija. Inaćrdili liturgija pe rromani čhib.
O Trifun Dimić teljarda te e rromani čhib čhol ande sikamne thana ande e Vojvodina. Ande kodja vrjana e Rroma sas etnikani kupa. E Gavarmento AP Vojvodinako sas haćaripe pala trubuimata katar rroman amalipe thaj ko 1996. brš zumadine te teljaren sićimasa rromane                                                                         čhibjasa ande trin fundošće sikane thana ande AP Vojvodina: ando foro Bačka Palanka : sikamne thana ando Tovariševo thaj Obrovco thaj ando foro Odžaci ande sikano than ande e Deronja. Pala anglune sikamne printome sas pustik „Pismenica” savi sas anglapustik katar u Bukvari. Ko 1998. brš rromani čhib oficijelni dija ande sićimasko sistemo ande AP Vojvodina. Atoska sas pritome Bukvari savo kerda o Trifun Dimić.
Rromani čhib dija ande sikamne thana taj buhljardepes pe sasti Srbije.
Ažutipe katar lumjaće organizacuje thaj katar e raštrće institucije, putrnepe neve dimenzije te araćelpes khetano drom te e rromani čhib araćhelpes, te del ande sikamen thana taj te kerenpes neve generacije save pire džanglimasa dejaće čhibjaće den agarancija pal alesko araćhipe. Kana arakhasa e čhib, arakhasa e kultura thaj o identiteto.
Rroma andar sasti lumja si aktivno pe amalikane netvorkurja. Dži kol ažukarelpes standardizacija čhibjaći, e manuša si len trubuipe te maškarpeste keren komunikacija pe pire dejaći čhib. O autori katar kava teksti, keren korenspodencija Rromenca andar Izrale, Portugal, Brazili, Njamcicko… Kodova su šukaripe čhibjako. Či mothas jektune dijalektosa, numaj kana kamas te keras komunikacije, amen loće haćarasamen.